Slovenija po produktivnosti še vedno za 20 odstotkov zaostaja za povprečjem Unije, zato ob trenutno dobrih makroekonomskih rezultatih ne bi smeli zaspati

 

“Naloge za državo

K povečanju produktivnosti bi lahko precej prispevala država z izboljšanjem poslovnega in institucionalnega okolja, učinkovitejšo javno upravo, večjimi vlaganji v znanje, boljšim izobraževalnim sistemom in infrastrukturo, debirokratizacijo in spodbudnejšim regulatornim okvirom, so se strinjali razpravljavci. Večja produktivnost bi ne le trajno zvišala rast in blaginjo, pač pa bi tudi razbremenila tudi javne finance in znižala breme odplačevanja javnega dolga.

 

Davčna razbremenitev produktivnih

Če želimo povečati konkurenčnosti, bi morala država tudi davčno razbremeniti kadre, ki prispevajo k višji produktivnosti. Ljudje so zdaj precej bolj mobilni kot pred leti, glavna izziva sta davčna zakonodaja in tudi fleksibilen trg dela, država bi lahko kaj več storila tudi pri izobraževanju.

Pri produktivnosti so ključni učinkovitost organizacije, kadri in tehnologija. Če si pripravljen na to, da narediš tehnološki preskok, lahko kupiš stroje, naprave, proizvodne prostore. Kapital je danes poceni, najbolj pomembni so zaposleni. Kadri morajo imeti ustrezno izobrazbo in biti tudi primerno motivirani, a motivacija je več kot le višina plačila.”

 

Celoten članek je dostopen TUKAJ!

 

PREBERITE ŠE:

Največje motnje pri produktivnosti 1. del

Bolj produktivni takrat, ko so naši sodelavci hkrati tudi naši prijatelji?