Želje in cilji so tisto, kar nas večino v življenju žene in motivira.

Jaz imam kar srečo. Nisem med tistimi, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje in lahko upoštevam nasvete raznih “enterpreneurjev”, ki pravijo, da so vsi cilji dosegljivi, če jim namenimo dovolj časa in truda.

Kaj pa tekoči stroški? Najemnina za stanovanje, hrana, mogoče še vzdrževani družinski član ali dva … Ni vse tako zelo preprosto, kot se sliši. Kot sem že prej napisal, imam to srečo, da mi ni potrebno vsak dan preživeti v služi samo zato, da si lahko “privoščim” preživetje. Kakšen dan ali dva v tednu lahko ostanem doma in se posvečam dejavnostim, ki me veselijo in s katerimi se želim ukvarjati v prihodnosti.

Pridejo pa dnevi, ko me stroški prehitijo in sem prisiljen zavihati rokave. Takrat vstanem ob štirih zjutraj, da opravim delo, ki mi omogoča preživetje. Tako si zagotovim potreben čas, ki ga posvetim svojim hobijem oz. projektom, s pomočjo katerih si želim uspeti. Ne predstavljam si, kako bi v to sliko vključil še otroka.

Moja punca je zelo razumljiva in me podpira v vseh pogledih. Včasih mi reče naj ostanem doma, da bova že nekako preživela. Zakaj želi, da ostanem doma? Ker opaža, da v službi nisem srečen. Del svojega dela namreč opravim pri njej v službi (imam tudi to srečo, da si njena družina lasti podjetje, kjer lahko proti plačilu opravim nekaj dela), posledično del teh negativnih čustev prenašam nanjo in zadeva ne funkcionira. Potrebujem svojo cono, v kateri uživam in lahko izkoristim 100% svoje delovne moči. V popoldanskem času opravljam še svojo “drugo” službo, ki izhaja iz moje ljubezni do športa, zdravja in zdrave prehrane. S temi popoldanskimi prihodki pokrijem stroške svojega S.P.  Kot samostojni podjetnik (ja vem sliši se odlično) sem državi dolžan plačati vsak mesec določen minimalni znesek.

Torej če povzamem: opravljam več stvari, kot si želim. Dve dejavnosti sta tisti, ki mi omogočata preživetje ter da mi ostane še kakšen € za bencin. Ja lastim si tudi avto (saj potem mi pa ni tako hudo ane?), zaradi katerega moram mesečno žrtvovati kakšno delovno uro več (za plačano delo) in imam manj časa za svoje projekte.

Kako naj torej upoštevam vse nasvete, ki jih najdemo v spletu? Od motivatorjev do uspešnih poslovnežev, ki pravijo, da če 2 leti “neprestano” delaš nekaj in vlagaš svoj čas in trud v posel, le-ta uspe? Kaj pa ko posel ne uspe? Kako preživeti? Kdaj poiskati dodatno financiranje? Ali je vložek vsega svojega časa dovolj, ali bo potrebno vložiti še ves svoj denar? Kolikokrat lahko poskusim  preden obupam (beri: razglasim osebni stečaj, izgubim družino in dom)?

Kako bi oz. bom v prihodnosti v vse to vključil še družino, ne vem. Več kot berem na temo produktivnosti in kako postati uspešen poslovnež, manj ur ima dan. Se mi zdi, da mi že okrog 12h opoldan primankuje časa. Obstajajo pa tri stvari, ki jih nikoli ne žrtvujem, o tem smo zapisali tudi na našem blogu (Preberi)

Za motivacijo, pa imam tudi prijatelja, ki je ravno tako uspešen in rine naprej. In ker sem zelo tekmovalen, ne morem pustiti, da me pusti za seboj!

“Počasi se daleč pride”

Rok