Če si na prispevke naročen prek vira RSS, prosim, posodobi svoj vir oz. ga zamenjaj z naslednjo povezavo:
http://feeds2.feedburner.com/produktiven
Če se morda še nisi spoznal z RSS, ne skrbi, v kratkem bom objavil prispevek na to temo. V primeru težav pa mi brez oklevanja pošlji e-pošto in zadevo bova rešila.
Gre za del iz serije You 2.o, dokumentarcu o trikih za življenje (lifehacking).
Bližnjice oz. kombinacije tipk na tipkovnici ti lahko prihranijo veliko miškinih klikov in nepotrebnega skakanja roke z miške na tipkovnico in nazaj. Poleg tega pa ti bo zapestje hvaležno, da nimaš roke ves čas na miški. Naslednjih osem bližnjic je manj znanih, a zato niso nič manj učinkovite. Namenjene so uporabnikom okolja Windows, kljub temu pa nekatere veljajo tudi za uporabnike Maca.
1. Ctrl+Tab – preklapljanje med dokumenti znotraj programa
Kadar imaš v nekem programu odprtih več dokumentov, lahko med njimi preprosto preklapljaš s CTRL+TAB. Tako je na primer preklapljanje med slikami znotraj Photoshopa.
2. Win+E – odpre Raziskovalca oz. Windows Explorer
Dostop do datotek potrebuješ ves čas in tole je ultimativna bližnjica za odpiranje Raziskovalca.
3. Win+D – prikaže Namizje
Premalo znana bližnjica, ki ti jo hudo priporočam za dostop do namizja. Boli me, ko vidim uporabnike, ki pomanjšujejo tudi po 10 programov, da pridejo do namizja. Povej naprej! 
4. Win+Pause/Break – odpre nastavitve Sistema oz. System properties
Za vse naprednejše uporabnike Windows je ta bližnjica neprecenljiva in veliko hitrejša kot dolga pot Start > Nadzorna plošča > Sistem, kajne?
5. Ctrl+Vračalka– zbriše vse znake levo od kurzorja do presledka
Pri tipkanju besedila se gotovo kdaj zatipkaš in takrat običajno pritiskaš vračalko (bolj znano kot backspace), da izbrišeš zatipkano besedo. Namesto držanja oz. pritiskanja vračalke to lahko storiš v trenutku s CTRL+Vračalka.
6. Ctrl+Del – zbriše vse znake desno od kurzorja do presledka
Ta je podobna prejšnji in naredi ravno obratno. Če želiš izbrisati besedo, ki je pred kurzorjem, preprosto uporabi CTRL+Del.
7. Alt+Enter – prikaže lastnosti izbranega predmeta
Kadar želiš pogledati lastnosti kakšne datoteke ali drugih predmetov, lahko namesto desni klik > Lastnosti to narediš tako, da izbereš datoteko in pritisneš ALT+Enter.
8. Preslednica – pomik za eno stran dol po spletni strani
Pri branju spletnih strani, katerih velikost je večja od velikosti zaslona, moraš uporabiti drsnik ali miškino kolešček. Pritisk na preslednico te bo premaknil nižje dol po strani za točno velikost tvojega zaslona.
9. Tab – pomik naprej po elementih okna
Okna so razdeljena na več elementov, kot so meni, vrstice za vnos podatkov, gumbi itd. Če se želiš premakniti z enega elementa na drugega, to lahko narediš s pritiskom na tipko Tab (nekateri ji rečejo tudi tabulator, to je tista nad CapsLock). Zadeva je zelo uporabna tudi na spletnih straneh pri vpisovanju podatkov v obrazce, od katerih pa najbolj izstopa vpisovanje v spletne storitve – vpišeš uporabniško ime, pritisneš Tab, vpišeš geslo in pritisneš Enter. Miška odpade.
10. Ctrl+Shift+Esc – odpre Upravitelja opravil oz. Task Manager
Še ena za naprednejše uporabnike oz. tiste, ki pogosto ‘ubijajo’ neodzivne programe, z njeno uporabo boš v trenutku odprl Upravitelja opravil. Morda se sprašuješ, zakaj nisem napisal kar Ctrl+Alt+Del. Problem je v tem, da Ctrl+Alt+Del pod določenimi pogoji (odvisno od konfiguracija sistema) ne odpre Upravitelja opravil, medtem ko je bližnjica Ctrl+Shift+Esc namenjen izključno temu. Pa tudi bolj praktična je, saj jo lahko izvedeš samo z levo roko.
Ker je Gmail moj glavni in edini e-poštni odjemalec in ker je eno od zlatih pravil GTD-ja imeti prazen e-poštni nabiralnik (po angleško inbox zero), je naslednja funkcija v Labs zelo zelo praktična.
Najprej … kaj je Labs?
Ker je Google želel razširiti funkcije znotraj Gmaila in to narediti na uporabnikom prijazen način, so vse dodatne zadeve stlačili v takoimenovan Gmail Labs ali na kratko kar Labs. Tako so se zadnjih nekaj mesecev počasi dodajale funkcionalnosti, ki obsegajo vse od pozicije tabelce za oznake do dodatnih gumbov, ki jih Gmail privzeto nima.
Do funkcionalnosti znotraj Labs lahko prideš le, če imaš jezik nastavljen na ameriško ali britansko angleščino. Kot zanimivost naj dodam, da sem testiral, kaj se zgodi, če imam nekaj iz Labs vklopljeno in takrat preklopimo na slovenščino. Vse ostane funkcionalno in celo prevedeno je! Zaradi tega ugibam, da bo Labs kmalu uradno na voljo za vse jezike.
OK … kako vklopim Labs?
Če še nisi, najprej preklopi na ameriško ali britansko angleščino (Nastavitve > Jezik > English US ali UK > Shrani spremembe). Gmail se bo v celoti osvežil in nato boš na vrhu, zraven povezave Settings, videl majhno, zeleno laboratorijsko čašo – ta-daa, to je Labs.
Pošlji in arhiviraj
Sam vsako sporočilo, ki pade v e-poštni nabiralnik, arhiviram, izbrišem ali nanj odgovorim in ga potem arhiviram itd. Cilj je imeti e-poštni nabiralnik ves čas prazen in velikokrat se mi je zgodilo, da sem na neko e-pošto odgovoril in nato sporočilo arhiviral, saj ga nisem več potreboval. In to je pomenilo dvoje opravil. Pritisnil sem Pošlji, počakal, da se pošlje, in nato pritisnil Arhiviraj. Avtor te funkcije v Labs je imel enako zadrego, zato je spisal dodatno funkcijo, ki se angleško uradno imenuje Send & Archive. Sedaj je poleg gumba Pošlji tudi gumb Pošlji & Arhiviraj in tako lahko z enim klikom odgovorim na e-poštno sporočilo, hkrati pa je kompleten e-poštni pogovor arhiviran. Čudovito.
Labs, labs, labs
Če še ne poznaš Labs, ti predlagam da si jih ogledaš in poskusiš, kaj ti nudijo. O zanimivih in uporabnih dodatkih v Labs bom še pisal, saj se zadeve skoraj tedensko dopolnjujejo, poleg tega pa jih je trenutno že kar nekaj produktivnih, za katere me ‘matra’, da bi jih opisal.
Avtor knjige Getting Things Done, David Allen, je pred kratkim izdal novo knjigo z naslovom Making It All Work. Knjiga je že na voljo na Amazonu, David pa jo je predstavil v centralni knjižnjici v Filadelfiji, kjer je nekaj časa namenil tudi vprašanjem bralcem. Poučen in zanimiv posnetek lahko poslušaš tukaj.
Pripravil sem seznam 25 nasvetov za lažje in hitrejše delo. Vsi nasveti verjetno niso za vse, odvisno od narave dela, a sem vseeno prepričan, da boš med njimi našel tudi sebi koristne.
30-minutni intervju z avtorjem knjige Getting Things Done, Davidom Allenom:
Intervju je opravil Robert Scoble s portala Workfast.tv.
Pri delu z računalnikom uporabljam nemalo programov in večkrat na dan zaganjam različne aplikacije. Dokler je število programov na računalniku majhno, recimo, nekje do 20, jih ni težko najti: ali na namizju ali prek Hitrega zagona (tiste ikonice desno od gumba Start) ali pa prek Start -> Programi.
Kot pravemu multimedijcu se mi je v meniju Start programov nabralo že za več kot dve koloni, kar je skrajno nepraktično iz več razlogov. Četudi je seznam programov razvrščen po abecedi, pri takem številu vseeno potrebujem nekaj časa za iskanje, nekateri programi pa imajo namesto imena programa na prvem mestu ime založnika, kar še dodatno otežuje iskanje (recimo Adobe Photoshop in ne Photoshop).
Za programe, ki jih uporabljam pogosto, bi lahko uporabil bližnjice v orodni vrstici Hitri zagon ali pa bi imel bližnjice na namizju, vendar tega ne želim (iz dobrih razlogov, vsaj po mojem). Če imam ikone v vrstici Hitri zagon, mi jemljejo prostor v Opravilni vrstici, torej tam, kjer je vrstica že itak hudo polna od trenutno odprtih programov, zato nočem, da mi dodaten prostor jemljejo še ikone. Drug način so bližnjice na namizju, vendar jih tudi tukaj nočem, saj mi bodo jemale in smetile že tako zaseden prostor na namizju, poleg tega pa bi bilo treba vedno preklopiti na namizje, preden bi lahko nek program zagnal.
Najboljša rešitev za moj hitrozaganjanjeprogramovitis je majhna aplikacija z imenom Launchy. Gre za majhen program, ki ga zaženeš s kombinacijo tipk Alt+preslednica (seveda lahko bližnjico spremeniš v kaj drugega) in odpre se ti majhno okno. V okno napišeš ime programa, Launchy pa bo že med tipkanjem predlagal in poskusil uganiti, kaj iščeš.
Privzeto Launchy išče po vseh bližnjicah menija Start, kar pomeni, da lahko npr. poiščem Control Panel ali Notepad. Poleg zelo kul sprotnega predlaganja programov se Launchy z vsakim zagonom nekega programa nauči, kaj sem tipkal in kateri program sem na koncu zagnal. Primer: ker pogosto zaganjam Firefox, mi Launchy že samo ob vpisu črke ‘F’ takoj predlaga Firefox, čeprav je polno ime programa Mozilla Fireofox in četudi bi imel npr. med programi še kakšnega, ki bi moral biti po abecedi prej, npr. ‘Farm Simulation’ (obljubim, da te simulacije nimam ).
Po želji Launchyju v katalog lahko dodaš tudi bližnjice do map ali le do določenih datotek (npr. vse wordove datoteke v Mojih dokumentih). Sam sem si ročno uredil bližnjice do map na datotečnem strežniku, ki jih pogosto obiskujem (aktivni projekti ipd.).
Program zelo priporočam, saj ti bo poleg nestresnega iskanja aplikacij omogočil tudi bolj tekoče delo, saj se ne boš več ustavljal pri doooolgem seznamu v meniju Start. Sam sem ga tako navadil, da že iz navade na tujih računalnikih razočarano pritiskam Alt+preslednica …
Namizje
Še kratek namig zate, ki ne zdržiš brez ikone za skok na namizje: kombinacija tipk Win+D te bo pripeljala direktno na namizje. (Tipka Win je tista med Ctrl in Alt, na kateri je logotip Windows.)
E-pošta se poleg pošiljanja dolgih sporočil uporablja tudi za krajša sporočila, npr. samo en kratek stavek. Kadar iz Gmaila pošlješ e-pošto, ki ne vsebuje sporočila, temveč le zadevo, te Gmail vpraša, ali naj pošlje sporočilo kljub temu, da je napisana le zadeva.
Temu se lahko izogneš tako, da na koncu zadeve napišeš EOM, kar stoji za “End of message” oz. “Konec sporočila”. Poleg tega, da ti ni bilo treba potrjevati Gmailovega dialoga, je prejemnik sporočila na drugi strani takoj videl tvoje sporočilo, ne da bi e-pošto tudi odprl, saj je bilo vse že napisano v zadevi. Prav zaradi tega razloga – hitrega sporočanja, je ta način uporaben pravzaprav za vsa taka sporočila, ne samo tista, poslana iz Gmaila.
Še kratek namig: EOM lahko napišeš tudi z malimi tiskanimi črkami, na delovanje Gmaila ne vpliva. Je pa res, da bo prejemnik vizualno lahko hitreje dojel, kaj so zadnje tri črke, če bodo napisane z velikimi tiskanimi črkami.
Vprašanje je samo, ali bo dovolj ljudi vedelo za EOM in ga tudi uporabljalo oz. razumelo in ali potrebujemo slovensko inačico?
Motnje so eden od glavnih sovražnikov učinkovitega dela. Saj veš, zen mirno skoncentrirano se boriš s trenutno nalogo, ko s sosednje mize zaslišiš “Nejc, a si poslal tisti faks?”. -”Kje, kaj, kakšen faks, e?!” Telefonski klici so še bolj nadležni, saj jih je težje ignorirati (pač zoprno zvonijo in ne vidijo mahanja z roko, da bi tisti trenutek rad mir).
Video z naslovom Time & Attention (hudo priporočam) mi je dal misliti. Moj čas je dragocen. Komunikacija je ne samo pomembna, ampak tudi nujna za normalno funkcioniranje v službi (in drugje), vendar pa: če je vse, kar delam, da komuniciram, potem mi ne ostane veliko časa, da karkoli sploh še naredim. Po ogledu videa sem prišel do zaključka, da moram ljudem, s katerimi delam in sem v dnevnih stikih, povedati, kako naj stopijo v stik z mano – v pisarni in tudi z oddaljene lokacije. Sistem ni popoln in nikoli ne bo, saj gre pri komunikaciji za človeški faktor in vedno bo nekdo, ki me bo našel po kanalih, ki mi niso najljubši in mi najbolj prekinejo delo. Prav tako pa tudi le en kanal ni primeren za vse vrste komunikacij.
V grobem so trije kanali, po katerih sem dosegljiv: v živo, po telefonu in po instantnih sporočilnikih/epošti. Od vseh treh na prvo dajem instatne sporočilnike à la MSN in Google Talk, saj omogočajo relativno hitro izmenjavo informacij brez grobe motnje, ko se običajno okno osebe, ki mi želi nekaj sporočiti, odpre v ozadju, v opravilni vrtici pa le nekajkrat utripne in nato ostane drugačne barve in s tem ostane jasno vidno, da me nekaj čaka. Zame nemoteče in še vedno hitro, saj lahko mirno zaključim s trenutnim delom in se nato lotim pogovora. Da bi ta način posredoval tudi ljudem, ki ne uporabljajo tega načina komunikacije (beri: uporabljajo telefon), sem si v službeni e-poštni podpis dal povezavo do instatnega sporočilnika, ki uporablja Google Talk. Odličen je zaradi dveh pomembnih razlogov: 1. je zelo preprost in z njm ne delam nepotrebnih tehničnih težav ‘klicočemu’, 2. ‘klicoči’ ne potrebuje nobene registracije, saj mora le klikniti na povezavo in v brskalniku se izvede spletni klepet.
Zadeva se imenuje Google Talk Badge in je zastonj, povezavo potem lahko uporabiš v e-pošti ali na spletni strani (khm, poglej desno, pod mojo sliko 
). Všeč mi je tudi, da je zraven povezave tudi ikona, ki nakazuje, ali sem trenutno povezan ali ne. Preverjeno deluje tudi z Google Apps. Sam sem si v službeni podpis dal tole dodatno vrstico:
V službi itak že uporabljamo instantne sporočilnike, tako da sem sodelavcem le izrazil željo, naj me, če se le da, kontaktirajo po MSN-ju. Tudi sam vedno poskusim porabiti sekundo za razmislek, ali lahko neko informacijo in željo sporočim kolegu po MSN-ju ali e-pošti. Vprašaj se: “je vredno prekiniti delovni proces sodelavca?” Odgovor na to vprašanje ti bo dal jasno vedeti, kakšen način komunikacije je najbolj primeren.
Za konec bi omenil še ‘uletavanje’ sodelavcev iz drugega prostora, ki lahko s kratkim vprašanjem pri tvoji mizi zadevo, ki bo vzela ‘samo sekundo’, razvlečejo na 15 ali 30 minut dolg pogovor. S takim načinom oba motita ljudi v istem prostoru, prav tako pa je bil tvoj delovni proces močno prekinjen – koliko časa boš potreboval, da prideš ‘nazaj notri’? Namesto takih pogovorov je veliko bolj primeren sestanek in ne stoječi klepeti sredi pisarne, ki vsem večinoma le krade čas.
