Vsake toliko časa fašem kakšen projekt, ki je tak … za par urc. In vse prevečkrat se mi je zgodilo, da je bilo treba čez par mesecev ali še kasneje kaj popraviti. Seveda nisem imel pojma, kam sem shranil datoteke. Včasih na namizje, drugič v Moje dokumente, tretjič sem jih zakopal nekam globoko na datotečni strežnik.

Kar ne gre mi v glavo, kako sem lahko tako dolgo pustil, da me ta problem vsakič znova zbode. Očitno me je vsakič premalo, da bi se dovolj sekiral in zares poiskal rešitev.

Rešitev je preprosta in morda tako očitna, da je že smešna. Sestavljena je iz dveh osnovnih pravil:

1. EN nivo map

S tem mislim, da imaš npr. eno mapo z imeno “Moji mini projekti”, in v tej mapi so potem VSI projekti. Tako jih boš lažje našel, saj ne bo kopanja po mapah 5 kolen nižje. Poglej primer:

Moji mini projekti

2009-12-31 – Novoletne fotke
2010-02-07 – Vabila za Prešernovo proslavo
2010-03-20 – Navodila za uporabo tiste kul  mašince

2. Datum pred imenom mape

To je pametno zato, ker:

1. boš imel projekte, na katerih si delal nazadnje, na koncu oz. začetku seznama, prav tako pa jih boš hitreje našel, ko se boš spomnil približnega meseca, ko si na projektu delal,
2. bodo, če boš kopiral datoteke ali če se karkoli zgodi z datotečnim sistemom, datumi ostali nespremenjeni, ne glede na lastnost mape.

Datum nujno oblikuj po principu LETO-MESEC-DAN, da boš lahko datumom sledil po vrsti, ko boš razvrstil mape po abecedi.

To je to in zaenkrat se zadeva obnese odlično. Če imaš še kak predlog, na dan z njm.

P. S.: Evernote?

Na hitro naj omenim še eno varianto, ki deluje v kombinaciji z Evernotom. En projekt ti predstavlja en zapisek, v katerega namečeš datoteke, ampak tukaj se malo zatakne. Imeti moraš Premium račun in trenutna omejitev za pripete datoteke je le 20 MB.

Gneča na cesti v Ljubljani ni posledica števila prebivalcev, temveč števila avtomobilov na cestah. Problem je namreč v tem, da je večinoma v avtu le ena oseba – voznik. Formula je preprosta:
več ljudi v enem avtu = manj avtomobilov na cestah.

Rešitev imamo, kako pa zdaj spraviti več ljudi v en avto? Preprosto: vožnja bi morala biti cenejša od mestnega prometa, vozniki pa bi prejeli nekakšne ugodnosti za prevoz ostalih. Ker bi bilo potrebna evidenca prevoženih, bi vsak moral imeti nekakšno kartico za identifikacijo. Ah, ko bi le obstajala kakšna enotna kartica za mestni promet … jo že imamo – Urbana!

Voznik bi imel v avtu napravo, prek katere bi se vsak potnik z Urbano ‘prijavil’, da je vstopil v avto. Naprava bi imela GPS in število kilometrov sopotnika bi se pisalo v evidenco voznika. Ob izstopu iz avta bi se prevoženi ‘odjavil’, vtipkati pa bi moral še PIN in tako potrdil vožnjo (v primeru, da je kartica ukradena, voznik ne more goljufati in nabijati kilometrov). Vozniku bi se kilometri potnikov pretvorili v dobroimetje na Urbani ali pa morda tudi v kakšne popuste na bencinskih črpalkah (če je to sploh mogoče) ali pri registraciji vozila …

Če še malo razmišljam dalje: vozniki takega sistema bi svoj avto ustrezno označili s kakšno nalepko za hitro prepoznavnost (morda tudi cilj vožnje), kompleten sistem se lahko aplicira na celotno Slovenijo, morda celo Evropo, poleg gneče bi se zmanjšal tudi letni izpust CO2 …

Morda je izvedljivo, morda ne … bi bilo pa vredno poskusit.