Stimulansi – verjetno je to prvo, kar vam ob prebiranju tega članka šine na misel. Torej govorimo o energijskih pijačah, kavi, čajih itd. Ker pa želimo živeti dolgo, zdravo in kakovostno življenje, bomo raje izpostavili telesu prijaznejše ‘droge’.

Na prvem mestu je spanje. Predvsem zato, ker zaradi stresnega načina življenja spimo VELIKO premalo. Ja, veliko! Namreč le 4 do 5 ur spanja dnevno za veliko večino (izjeme seveda so) v bistvu pomeni vsaj 2 do 3 ure spanca premalo. Študije kažejo (npr. Alhola P., Polo-Kantola P.: Sleep deprivation: Impact on cognitive performance, 2007) da dolgoročno pomanjkanje spanja vpliva na sposobnost koncentracije, pomnjenja in odločanja. Kratkoročno pomanjkanje spanja pa vpliva predvsem na zmožnost osredotočenosti na posamezno, največkrat gre za dejavnik pazljivosti, kar po domače povedano pomeni, da postanemo površni. Če izvzamemo kognitivne funkcije, spanje vpliva tudi na boljšo regeneracijo in regenerativne sposobnosti telesa ter posledično boljše telesne zmogljivosti.

S spanjem gre z roko v roki tudi fizična aktivnost. Govorimo o redni telesni vadbi vsaj trikrat tedensko. Poleg očitnih zdravstvenih razlogov, fizična aktivnost vpliva tudi na raven energije. Če torej dan začnemo z rekreacijo (sprehod do službe ali 5 minut razgibavanja), pridemo v službo zbujeni in pripravljeni na vse izzive. V kombinaciji z rednim vstajanjem in razgibavanjem na delovnem mestu (vsako uro bi se morali razgibati za nekaj minut) smo lahko osredotočeni na delo cel dan, zaradi bolj sproščenih mišic pa imamo manj težav z bolečinami v vratu ali hrbtu, ki so največkrat posledica nepravilnega sedenja in pomanjkanja gibanja.

Za vsak zdrav življenski stil pa je poleg spanja in gibanja pomembna tudi prehrana, predvsem tekočina. Popijemo veliko premalo vode (priporočljiva sta 2 litra dnevno za ženske in 2,5–3 litre dnevno za moške) in pojemo veliko preveč soli in sladkorja. Več pozornosti bi morali posvečati zdravim maščobam, sadju (predvsem jagodičevju) in zelenjavi. V mislih imam predvsem brokoli, ki zaradi visoke vsebnosti vitamina K in holina vpliva na sposobnost pomnjenja, borovnice, ki so pomembne predvsem zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, prehranske vlaknine in omega 3 maščobne kisline, ki so nujno potrebne za normalno delovanje telesa in jih telo ni zmožno proizvesti samo. Najdemo jih v morskih ribah (tuna, losos, sardele), oreščkih (orehi) in semenih (laneno seme, chia), vplivajo pa na funkcionalnost sklepov, delovanje možganov, holesterol ter pomagajo ohranjati zdravo srce in ožilje ter uravnavati zdravo telesno težo.

Priporočljivo je, da dan začenjamo z uravnoteženim zajtrkom in se izogibamo pitju kave na prazen želodec. Saj res, nikjer nismo omenili kave. Razlog se skriva v tem, da je kofein stimulans ki pripomore k izboljšanju kognitivnih in fizičnih sposobnosti človeškega telesa, vendar so ti učinki kratkotrajni, saj se telo kofeina navadi in potrebuje vedno višje odmerke (odvisnost), medtem ko preveliki odmerki lahko privedejo celo do neugodnega počutja (povišan pritisk, tresenje rok). Če torej kavo, brez sladkorja seveda, uživate ob primernih trenutkih (30–60 minut po zaužitem obroku, kar običajno pomeni nekje med 10 in 12 uro dopoldan ter 2 in 5 uro popoldan) in do dvakrat dnevno, bo skodelica vroče kave pripomogla še k boljšim delovnim sposobnostim.