Šola, šola, šola … Sine, pojdi v šolo, gimnazijo, vpiši se na faks, saj je izobrazba neizmernega pomena.

Ta stavek se je pojavljal od mojega otroštva in se pojavlja še danes. Iz dneva v dan se ljudje z željo po študiju in izobrazbi “ženejo”, končujejo fakultete, s pričakovanjem po takojšnji zaposlitvi in (pre)visoki plači. Ko enkrat zaključijo študij, ugotovijo, da poleg njih stoji v vrsti za delovno mesto še 200 ali več drugih, ki so že 3 leta po zaključku fakultete še vedno brezposelni.

Ali je fakulteta res tako velikega pomena, da smo zato pripravljeni zavreči vse fizične sposobnosti in se obnašamo, kot da so hišna opravila nekaj, česar mi “izobraženi” nismo pripravljeni več početi?

Marsikdo ne prepozna orodja in ne ve zakaj se uporablja. Ko se zamaši odtok, pokliče vodovodarja, saj nima dovolj znanja, da bi zamenjal ali očistil cevi. Spet drugem na pamet ne pride, da bi sam pobelil stanovanje ali pa pokosil travo pred hišo, saj imamo vendar svojega vrtnarja … Se sliši super, vendar da imaš vrtnarja, je potrebno imeti tudi temu primerno plačo. Dokler živiš pri mami in očetu, nimaš potrebe po kontaktu s kosilnico ali pa beljenju sten, ko pa se enkrat odseliš in s svojo fakultetno izobrazbo prejemaš “minimalca”, hitro ugotoviš, da nimaš dovolj niti za “malarja”. Še barvo si komaj privoščiš!

Ravno iz tega razloga sam še vedno nisem zaključil magistrskega študija. Kljub temu, da imam magistrsko nalogo napisano, nisem pripravljen za list papirja plačati skoraj 1000 EUR. Zavedam se namreč, da v moji stroki ni ravno veliko ljudi, ki so redno zaposleni in imajo DOBRE službe.

 

5 razlogov, zakaj se še vedno splača obvladati več veščin:

 

“Jack of all trades”

Veliko večino veščin lahko relativno hitro osvojimo. Seveda to ne pomeni, da smo v tem perfektni, vendar strokovnjaki ugotavljajo, da:

  •  z 20% znanjem tujega jezika, se lahko sporazumevate v približno 80% primerov
  • med profesionalcem in rekreativcem v plesu je približno 20% razlike v znanju
  • 20% vseh potez v športu je “krivih” za 80% in več zadetkov, košev, …

 

 

V svetu kritičnih strokovnjakov, so vsestranski ljudje tisti, ki vodijo velika podjetja

Ali je direktor boljši programer kot njegovi zaposleni? Je bil Steve Jobs boljši programer kot zaposleni v Apple? Ne, vendar je obvladal tako programiranje, kot vodenje, stike z strankami in vse skupaj povezal v celoto. Dostopnost do tehnologije, zaradi demokratizacije informacij, v ospredje sili posameznike, ki so sposobni dane podatke povezati, predvideti in jih uporabiti z namenom inovacije.

 

Dolgčas nas uničuje

V svetu, kjer naj bi osnovna plača zagotavljala preživetje posameznika, vsi stremimo k poslovnim uspehom. Pomanjkanje intelektualne stimulacije in ne materialne dobrine, so tisto, ki nas rinejo v depresije in čustven stečaj. Vsestranskost in eksperimentiranje to preprečujejo, medtem, ko pretirana specializacija to zagotavlja.

 

Izkušnje na različnih področjih v nas vzpodbujajo samozavest

Namesto strahu pred neznanim, smo bolj samozavestni. Sposobni smo spoštovati širši okrog človeških dosežkov. Ksenofobija in zaprtost so rezultat tistih, ki v svojem delu ne uživajo, in so odvisni od svojega naziva ali samostojnega znanja, ter ga opravljajo le zaradi obveznosti. (Preberite naš članek o tem, zakaj in kako poskusiti nekaj novega)

 

Ker je bolj zabavno

Posameznik z več izkušnjami v življenju, se nauči ceniti in iskati odličnost, ki ni povezana z materialnimi vrednotami. Poleg izpopolnjevanja vmes poišče še veščine, katere so zanj zares primerne in v katerih lahko  prevlada. Nasprotno, se specialist osredotoči na samo eno veščino, v kateri kljub piljenju do perfekcije, stagnira in posledično ne uživa.

 

Ne izogibajte se novim izkušnjam. Tisti, ki vam bodo govorili, da niste v ničemer dovolj dobri, so redko kdaj zadovoljni sami s seboj.

 

VIR: https://tim.blog/2007/09/14/the-top-5-reasons-to-be-a-jack-of-all-trades/