Ko se v delovnem okolju zaposleni dobro počutijo, so ponavadi tudi bolj produktivni.

Glede na študijo objavljeno Aprila, 2010, v “The Review of Economic Studies”, z naslovom “Social Incentives in the Workplace“, naj bi zaposleni, ki v službi delajo s prijatelji, bili bolj produktivni.

Raziskovalci so ugotovili, da zaposleni, ki so na delovnem mestu delali s produktivnimi in prijaznimi prijatelji, več in bolj marljivo delali, kot če sodelavcev niso dobro poznali. Vendar pa so bili tudi precej manj produktivni, če so bili prijatelji “lenuhi” (o motnjah pri produktivnosti smo že pisali, več o tem lahko preberete TUKAJ).

Raziskavo so opravili med pobiralci sadja. Izbrali so 7 prijateljev, ki so delovali kot delovna skupina. Najprej so jih razporedili tako, da so delo opravljali samostojno in njihovo produktivnost primerjali z rezultatom, ko so delali kot skupina.

Ena izmed avtorjev, profesorica Oriana Bandiera (London School of Economics), pravi: “Ponuditi zaposlitev, kjer imajo zaposleni možnost delati in sodelovati s prijatelji, je lahko način kako motivirati svoje zaposlene, brez zvišanja plače. Vendar kot smo že prej omenili, lahko imajo prijatelji tudi negativen vpliv.

Glede na raziskavo, se je sposobnost pobiranja sadja posameznikov zvišala/znižala glede na delo v skupini in samostojno. Zvišanje/znižanje pa je bilo pogojeno z začetno sposobnostjo posameznikov (primer; izredno počasen nabiralec, lahko izničiučinek ekipnega pobiranja, saj zniža povprečje skupine).

Splošen učinek na celotno produktivnost, je torej pogojen tudi z oblikovanjem ustreznih delovnih skupin (posameznikov, ki so približno enako sposobni).

Profesor Iwan Barankay (University of  Pennsylvania), so-avtor članka, razlaga: “Če je večina zaposlenih v podjetju počasnih, bo učinek “prijateljstva” upočasnil tudi tistih nekaj “super” delavcev. V takem primeru je bolje, da tisti, ki so hitrejši, delo opravljajo samostojno.”

Povprečen zaposlen je bil 10 % bolj produktiven, ko je delal v družbi. V nasprotju so delavci, ki so bili sami zelo produktivni, v manj produktivni skupini izgubili do 10 % produktivnosti. Do tega je prišlo, ker so zaposleni namesto dela, čas raje porabljali za pogovor in sproščanje. Poleg tega, pa je pobiranje sadja individualno delo in morda zato ne najbolj primerno za raziskavo.

Profesor Imran Rasul (University College London), tudi so avtor je komentiral: “Pobiralci sadja delajo v vrstah, torej če delajo enako hitro, lahko tudi klepetajo. Če bi nekdo “ušel” naprej, bi tako izgubil možnost pogovora s prijatelji.

Raziskava je uporabna tudi v primeru drugih načinov zaposlitve. Npr. ko si zadolžen za izpolnjevanje obrazcev, boš končal hitreje če se boš med delom manj pogovarjal. Posledično bo tudi oseba, tvoj sogovornik, naredila več saj ne bo imela sogovornika.

 

V raziskavi na farmi sadja, so ugotovili, da če bi prijatelje zadržali skupaj ves čas, bi se povprečna produktivnost dvignila “le” za 2.6 %. Ker bi zato potrebovali več fleksibilnosti pri zaposlitvi, to ne pomeni nujno zvišanja profita.

Če torej želite biti bolj produktivni in imate prijatelja ali prijatelje, ki so bolj produktivni kot vi, lahko poskusite nekaj dela opraviti z njimi in si tako pomagate do višje produktivnosti.

 

VIR: https://academic.oup.com/restud/article-abstract/77/2/417/1579057/Social-Incentives-in-the-Workplace