Metoda pomodoro
Problem današnjega delavnika je nenehno uletavanje majhnih nalog. Tega ne moreš spremenit, tako pač je. Vendar si je še vedno treba vzeti čas za tiste bolj pomembne projekte. Če ti je zmanjkalo sponk, tisti PDF za stranko pa še vedno ni končan, morda sponke ta trenutek niso tvoj največji problem.
Ključna stvar je preprosta: vzeti si moraš neprekinjen blok časa, v katerem boš delal eno in samo eno opravilo/projekt. Zdaj pridemo do metode pomodoro, ki je dobila ime po kuhinjski uri v obliki paradižnika (ital. pomodoro).
Štos je v tem, da nastaviš uro na 25 minut in tistih 25 minut delaš eno in samo eno opravilo. Ura naj bi tudi tiktakala in ti dala občutek, da je čas za fokus. Ni nujno, a ustvari dober efekt. Če ne pridejo v pisarno zombiji in jih moraš začeti mlatit s tipkovnico, potem ne prekinjaj dela, bodi skoncentriran vseh 25 minut.
Po 25 minutah naj bi sledila petminutna pavza in nato ponovno skok na fokusnih 25. Dolžina premorov in število ponavljanj ‘paradižnikov’ je odvisno od vrste in načina tvojega dela, tako da si te parametre prilagodi po svoje.
Za iPhone obstaja cel kup appov, ki so pravzaprav timerji v obliki paradižnikov in so bili narejeni prav za uporabe te metode, ampak čisto navaden odštevalnik bo tudi dovolj.
Še povezava do kratkega videa o metodi pomodoro.
Pripravil sem novo verzijo GTD grafa, ki je prijazna do tiskalnika in njegovih barv.









Pred kratkim sem na banki urejal neke papirje, ko sem se spomnil, da bi si rad uredil še trajnik za T2. Seveda s seboj nisem imel nobenega računa od T2, nakar sem se spomnil na Evernote. Zgodilo se je naslednje (če bi bil tole film, bi bila slika črnobela 
Rešitev imamo, kako pa zdaj spraviti več ljudi v en avto? Preprosto: vožnja bi morala biti cenejša od mestnega prometa, vozniki pa bi prejeli nekakšne ugodnosti za prevoz ostalih. Ker bi bilo potrebna evidenca prevoženih, bi vsak moral imeti nekakšno kartico za identifikacijo. Ah, ko bi le obstajala kakšna enotna kartica za mestni promet … jo že imamo – Urbana!